Vrhovno zvezno sodišče Brazilije (STF) bo 8. januarja v Brasilii pripravilo vrsto dogodkov pod naslovom "Neprebojna demokracija: 8. januar – dan, ki ga ne smemo pozabiti". Namen dogodka je obeležiti tretjo obletnico nasilnih vdorov v sedeže najvišjih državnih institucij, ki so jih leta 2021 izvedli privrženci nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara. Program bo vključeval odprtje razstave z naslovom "8. januar: Roke rekonstrukcije", projekcijo dokumentarnega filma ter okrogle mize z novinarji in strokovnjaki. Predsednik vrhovnega sodišča Edson Fachin je ob tem poudaril, da so bili dogodki pred tremi leti neposreden poskus državnega udara, ko so tisoči protestnikov zahtevali vojaško posredovanje. Z napovedanimi aktivnostmi želi sodstvo opomniti na pomen zaščite demokratičnih institucij in ohraniti spomin na obnovo poškodovanih prostorov. Celotno dogajanje se bo odvijalo v prostorih STF in tamkajšnjega muzeja, kjer bodo razstavljeni tudi predmeti, ki simbolizirajo odpornost brazilske demokracije.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je razpisala predčasne volitve za predsednika Republike Srbske, ki bodo potekale 23. novembra. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je bil Miloradu Dodiku odvzet mandat zaradi pravnomočne sodbe Suda BiH. Misija OVSE v BiH je podprla odločitev CIK. Predsednik SNSD Milorad Dodik meni, da je odločitev CIK podtaknjena s strani političnega Sarajeva. Irena Hadžiabdić je poudarila, da lahko na volitvah odločajo tudi volivci iz Federacije BiH, četudi se volitev v RS ne udeleži nihče.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je odločila, da bodo predčasne volitve za predsednika Republike Srbske potekale 23. novembra. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je CIK odvzel mandat bivšemu predsedniku Miloradu Dodiku. Misija OVSE v BiH je podprla odločitev o razpisu volitev. Za izvedbo volitev je predviden proračun v višini 6.490.000 KM.

V Združenih državah Amerike so se v letu 2026 okrepila prizadevanja administracije Donalda Trumpa za radikalno prestrukturiranje zvezne oblasti in utrjevanje predsedniškega nadzora nad neodvisnimi agencijami. Osrednji pravni spor se vije okoli t. i. teorije enotne izvršilne oblasti, ki bi predsedniku omogočila neposredno odpuščanje članov neodvisnih komisij, kar kritiki označujejo za spodkopavanje ustavnih načel zavor in ravnovesij. Vrhovno sodišče ZDA je pod vodstvom predsednika sodišča Johna Robertsa deležno očitkov o t. i. sanewashingu oziroma normalizaciji ekstremnih odločitev, saj je prek t. i. senčnega sodnega reda potrdilo številne sporne izvršilne ukaze. Na političnem prizorišču se Trump sooča s kritikami znotraj lastne stranke, kjer mu nekateri očitajo slabljenje ameriškega vpliva v tujini, denimo z zmanjševanjem sredstev za Glas Amerike (VOA), kar naj bi oviralo podporo protestnikom v Iranu. Hkrati administracija aktivno spreminja podobo Washingtona, kjer Trump na ključne položaje v komisijah za javno umetnost in spomenike imenuje svoje lojaliste. Ti naj bi omogočili projekte, kot je razkošna plesna dvorana v Beli hiši in preimenovanje kulturnega centra Kennedy Center v Trump Kennedy Center. Medtem ko se javni interes za pravne zadeve v ZDA strmo povečuje, analitiki opozarjajo na naraščajočo polarizacijo in vpliv preteklih rasnih napetosti na trenutno politično dogajanje.

Milorad Dodik je ocenil, da se britanski ambasador v BiH, Džulijan Rejli, ne vede diplomatsko, in se vprašal, od kdaj britanski ambasador razlaga ustavo in zakone. Dodal je, da je fascinantno, kako Britanci podcenjujejo srbsko pamet in da ne bodo pogoltnili britanskega cinizma.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Milorad Dodik je zavrnil očitke, da je SNSD ovira na evropski poti BiH, in ponovil, da vidi prihodnost BiH v treh entitetah. Dodal je tudi, da bi se morala Federacija BiH razdeliti na dva entiteta. Dragan Čović je izjavil, da se partnerski odnos med HDZ in SNSD na državni ravni nadaljuje do naslednjih volitev in da je HDZ zavezan dogovoru.

Članki obravnavajo kontroverzno dediščino Franja Tuđmana, prvega hrvaškega predsednika, ki ga levi krogi vidijo kot osebo, ki je "razbila Jugoslavijo". Poudarjene so njegove domnevne strateške napake, ki naj bi še danes vplivale na Hrvaško. Drugi članek se osredotoča na različne poglede na Jugoslavijo, pri čemer nekateri jo vidijo kot obdobje stabilnosti, drugi pa kot čas politične represije in nerešenih konfliktov.

Emmanuel Macron se je srečal z Mahmudom Abbasom in napovedal ustanovitev "skupnega odbora za krepitev palestinske države". Ponovil je, da bo vsak izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je obljubil reforme, vključno z izvedbo volitev. Izraelsko veleposlaništvo je srečanje označilo za manipulacijo francoske javnosti. Jean-Paul Chagnollaud meni, da želi Francija predlagati drugačno pot od ZDA.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

Sodišče Bosne in Hercegovine je podaljšalo ukrepe prepovedi Miloradu Dodiku, Nenadu Stevandiću in Radovanu Viškoviću v zvezi z obtožbami o napadu na ustavno ureditev BiH. V naslednjih dveh mesecih se morajo redno javljati na policijski postaji. Centralna volilna komisija BiH je Dodiku odvzela mandat zaradi obsodilne sodbe pred Sodiščem BiH.

Poleg Sremske Mitrovice so protesti potekali tudi v Nišu, kjer so študenti in občani izrazili nasprotovanje privatizaciji javnih podjetij s protestnim sprehodom "Srbija DOO". Protest v Nišu se je zaključil s 16 minutami tišine. V Sremski Mitrovici so se protestniki zbrali pred športnim centrom "Pinki", prisotni pa so bili tudi nekateri opozicijski politiki.

Španska vlada, pod vodstvom premierja Pedra Sáncheza, bo predlagala vključitev pravice do umetne prekinitve nosečnosti v ustavo. Splav je v Španiji dekriminaliziran od leta 1985, od leta 2010 pa je dovoljen v prvih 14 tednih nosečnosti. Pobuda sledi nedavnim omejitvenim ukrepom mestnih oblasti Madrida.

Nemška vlada je prepovedala islamistično združenje zaradi širjenja idej o kalifatu in preziranja žensk ter manjšin. Notranji minister zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, Herbert Reul, se je odzval na prepoved in poudaril, da se demokracija brani pred takšnimi ideologijami.

Po prepovedi islamističnega združenja Muslim Interaktiv je nemška policija izvedla preiskave v več objektih po Nemčiji. Preiskave potekajo tudi proti drugim skupinam.

Nekdanjega srbskega košarkarskega reprezentanta in aktivista Vladimirja Štimca so aretirali v Beogradu, pred stavbo Radio-televizije Srbije (RTS). Posnetki aretacije so se razširili po družbenih omrežjih. Pred aretacijo je Štimac Vučića označil za 'slino in foliranta'.

Ustavno sodišče BiH je zavrnilo pritožbo Milorada Dodika zoper sodbo Sodišča BiH. Dodik je dejal, da je sodišče sprejelo politično odločitev in kršilo osnovne pravice. Njegov odvetnik Goran Bubić je napovedal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj meni, da je Ustavno sodišče BiH podprlo politične odločitve tujcev, ne ustave. Željka Cvijanović je odločitev sodišča označila kot 'zadnji žebelj v mrtvaški krsti pravosodja'.

Milorad Dodik je ponovil, da je Republika Srbska na prelomnici in da bo prenehala obstajati, če se ne bo distancirala od Sarajeva, ter ponovno obtožil muslimane političnega obračuna s kristjani. Minister Konaković je Dodika označil za fašista in rasista. Dobrašinoviću je bil odrejen 30-dnevni pripor zaradi soodgovornosti pri postavitvi spomenika Pavlu Đurišiću. Župan Banjaluke, Draško Stanivuković, je pozval Srbe k enotnosti in poudaril, da mora Republika Srbska odgovoriti političnemu Sarajevu z enotnostjo.